8. februar je Prešernov dan, praznik slovenske kulture. Slovenski državni praznik. To je dan, ko razmišljamo o kulturi in o tem, kaj nam pomeni.
Vsa moč naroda izvira iz njegove kulture. Duhovna kultura ljudi se kaže predvsem v njihovem jeziku, običajih in umetnosti.
H kulturi ljudi mnogo prispeva tudi šola. Kajti kultura ni le literatura, glasba, gledališče in vse, kar si najpogosteje predstavljamo ob tej besedi. Prvi korak vsakega človeka na poti do kulture je naše obnašanje v šoli in drugje med ljudmi. Prizadevamo si, da bi bili zares kulturni ljudje, notranje bogati in plemeniti.
France Prešeren je pesnik, ki ga pozna vsak Slovenec. Njegove pesmi že mnogo desetletij oblikujejo slovensko narodno in kulturno zavest. Ostale so žive do današnjih dni. Slovenci smo ponosni na Poezije, knjigo, ki obsega vse najboljše, kar je spesnil. Tako je Prešeren slovensko pesništvo in slovenski jezik, ki je do takrat veljal za manjvrednega, povzdignil na raven ostalih evropskih jezikov.
Za Prešerna so bili najpomembnejši ideali znanje, delavnost, pravičnost in ljubezen. Verjel je v čase, ki bodo njemu samemu in vsem Slovencem bolj naklonjeni.
Verjel je tudi, da bodo Slovenci nekoč dosegli samostojnost. Ta želja se je uresničila leta 1991. Takrat smo dobili svojo samostojno državo in svojo himno, 7. kitico Prešernove Zdravljice.
Nekatere Prešernove znane pesmi so še: Vrba, Povodni mož, Krst pri Savici, Turjaška Rozamunda, Soneti nesreče. Mnoge pesmi pa so nastale, ker ga je navdihovala ljubezen do dekleta. Najlepše sonete je posvetil svoji ljubljeni Primičevi Juliji.
Zadnja leta svojega življenja je kot samostojni odvetnik delal v Kranju, kjer je onemogel in bolan umrl 8. februarja 1849. V Kranju je tudi pokopan.
Prav dan Prešernove smrti smo si Slovenci izbrali za svoj kulturni praznik.
Učenci OŠ Slivnica pri Celju so posneli Prešernovo pesem O, Vrba, ki jo je uglasbil Miro Tomassini
Leto 2021 razglašeno za leto skladatelja Josipa Ipavca
Ob 100-letnici smrti skladatelja Josipa Ipavca (1873—1921) je Vlada Republike Slovenije razglasila leto 2021 za leto Josipa Ipavca. V čast temu se bo v občini Šentjur odvilo več dogodkov. Pri nekaterih sodelujejo tudi učenci OŠ Slivnica pri Celju.
Josip Ipavec je s svojim glasbenim delovanjem pustil pomemben pečat v zgodovini glasbe. Med njegove najpomembnejše stvaritve sodita baletna pantomima Možiček in opereta Princesa Vrtoglavka. Sicer pa je največ pisal samospeve.
Josip Ipavec je sin skladatelja Gustava Ipavca, znanega predvsem po pesmi Slovenec sem. Del te pomembne glasbene družine pa je tudi Benjamin Ipavec, stric Josipa Ipavca, ki je uglasbil pesem Domovini.
Vsi trije skladatelji so poleg glasbenega ustvarjanja opravljali še zdravniški poklic. Predvsem pa so bili vsi veliki domoljubi. Njihova rojstna hiša stoji v Zgornjem trgu v Šentjurju, kjer je danes urejen muzej o skladateljih Ipavcih.
Več o Josipu Ipavcu lahko preberete tukaj.